XV. Италија и Индија

Urednik: Dobro e {to vie ja poso~ivte Italija. Macini be{e golem i dobar ~ovek, a Garibaldi be{e golem voin. Obajcata bea voshituva~ki, mo`eme mnogu da nau~ime od nivnite `ivoti. No sostojbata vo Italija be{e poinakva od onaa vo Indija. Na prv pogled, razlikata pome|u Mazini i Garibaldi e bezna~ajna. Macinievata ambicija ne be{e i seu{te ne e realizirana po odnos na Italija. Mazini ni poka`a vo svoite pi{uvawa za dol`nosta na ~ovekot, deka sekoj ~ovek mora da nau~i kako da se samovladee. Toa ne se slu~i vo Italija. Garibaldi ne gi zadr`a ovie stavovi na Macini, Garibaldi otstapi i sekoj italjanec zema oru`je. Italija i Avstrija imaa ista civilizacija, tie bea rodnini vo ovaa smisla. Toa be{e pra{awe na milo za drago. Garibaldi ednostavno saka{e Italija da bide slobodna od avstriskiot jarem. Spletkite na ministerot Kavor go osramotija ovoj del od italjanskata istorija. I kakov be{e rezultatot? Ako veruvate deka zatoa {to italjanite ja vladeat Italija, italjanskata nacija e sre}na, toga{ vie ste zabludeni vo temnica. Macini ubedlivo poka`a, deka Italija ne stana slobodna. Viktor Emanuel dade edno zna~ewe na ovoj izraz, a Macini dade drugo. Spored Emanuel, Kavor, pa duri i Garibaldi, Italija ja pretstavuva Kralot na Italija i negovite podanici. Spored Macini nea ja pretstavuva celiot italijanski narod, t.e. nejzinite zemjodelci. Emanuel be{e samo nejzin sluga. Italija na Macini seu{te ostanuva vo sostojba na robstvo. Za vreme na t.n. nacionalna vojna, se odigruva{e partija {ah pome|u dva rivalski krala so narodot na Italija kako nivni pe{aci. Rabotni~kite klasi vo ovaa zemja se seu{te nesre}ni. Ottamu, tie se oddavaat na atentati, napraveni od revolt, i buntovni{tvoto od nivna strana sekoga{ mo`e da bide o~ekuvano. Kakva zna~ajna pridobivka Italija stekna po proteruvaweto na avstriskite trupi? Pridobivkata be{e nezna~itelna. Reformite, zaradi ~ija dobrobit se pretpostavuva{e deka vojnata e otpo~nata, seu{te ne se ispolnuvaa. Uslovite za lu|eto generalno ostanaa isti. Jas sum uveren deka vie ne bi sakale da povtorite vakva situacija vo Indija. Jas veruvam deka vie sakate milionite Indijci da bidat sre}ni, neposakuvaj}i gi uzdite na vladata svoi race. Ako toa e taka, ni ostanuva da razgledame samo edno ne{to: kako mo`e milionite da se steknat so sebevladeewe? ]e priznaete deka lu|eto pod nekolku indiski princovi bea potisnati. Podocne`nata nemilosrdnost gi skr{i niv. Nivnata tiranija e pogolema od onaa na angli~anite, i dokolku sakate vakva tiranija vo Indija, toga{ nie nikoga{ nema da se soglasime. Mojot patriotizam ne me u~i, deka jas treba da dozvolam lu|eto da bidat skr{eni pod ~izmata na indijskite princevi, dokolku angli~anite se povle~at. Ako jas imam mo}, treba da se sprotistavam na tiranijata na indiskite princevi, so onaa mera kako i kon angli~anite. Pod patriotizam jas podrazbiram blagosotojba na site lu|e, i dokolku bi mo`el da ja obezbedam so pomo{ na Angli~anite, jas bi kleknal pred niv. Ako nekoj Angli~anec go posvetil svojot `ivot vo obezbeduvawe sloboda za Indija, davaj}i otpor na tiranijata i slu`ej}i $ na zemjata, jas }e go prifatam toj Angli~anec kako Indiec. Od druga strana, Indija mo`e da se bori kako Italija samo dokolku bi imala oru`je. Vie ne go razgledavte ovoj problem voop{to. Angli~anite se odli~no vooru`eni, toa ne me pra{i, no jasno e, deka za da gi odmerime silite protiv niv so oru`je, neophodno e iljadnici Indijci da bidat vooru`eni. Zgora na toa, da se vooru`a Indija zna~i da se evropeizira vo golema mera. Toga{ nejzinata sostojba }e bide isto tolku `alna kako i onaa na Evropa. Ova nakratko zna~i deka Indija mora da ja prifati evropskata civilizacija, i ako toa e ona, {to go sakame, toga{ najdobroto ne{to e deka pome|u nas imame takvi, koi se tolku dobro obu~eni vo taa civilizacija. Toga{ nie }e se borime za nekolku prava, }e go dobieme onolku kolku mo`eme i taka }e pominat na{ite denovi. No fakt e, deka indijskata nacija nema da go prifati oru`jeto i e dobro {to toa e taka. ^itatel: Vie gi preuveli~uvate faktite. Ne e neophodno site da bidat vooru`eni. Kako prvo, nie }e izvr{ime atentat vrz nekokumina angli~ani i }e predizvikame strav, potoa, dovolno lu|e, koi }e bidat vooru`eni, }e zapo~nat direkna borba. Nie mo`ebi }e zagubime ~etvrt milion lu|e, pove}e ili pomalku, no }e upravuvame so na{ata zemja. ]e otpo~neme gerilska vojna i }e gi pobedime Angli~anite. Urednik: Toa e kako da ka`ete, deka sakate svetata zemja Indija da ja napravite nesveta. Ne treperite li od pomislata za osloboduvawe na Indija preku atentati? Ona {to nie treba da go napravime e da se `rtvuvame sebesi. Toa za ubivaweto na drugi e kukavi~ka pomisla. Kogo vie o~ekuvate da oslobodite so atentati? Milionite Indijci ne go posakuvaat toa. Onie koi se zatrueni od prokletata moderna civilizacija razmisluvaat za ovie ne{ta. Onie, koi }e se iska~at do mo}ta preku ubistvo so sigurnost nema da ja napravat nacijata sre}na. Onie, koi veruvaat deka Indija spe~ali od aktot na Dhingra i od drugi takvi dejstva niz Indija, pravat seriozna gre{ka. Dhingra be{e patriot, no negovata qubov be{e slepa. Toj go dade svoeto telo na pogre{en na~in, negoviot kraen rezultat be{e samo pakost. ^itatel: No, }e priznaete deka angli~anite bea ispla{eni od ovie ubistva i reformite na Lord Morlej se rezultat od stravot. Urednik: Angli~anite se voedno i pla{liva i hrabra nacija. Jas veruvam, deka Anglija e lesno povlijaena od upotrebata na barutot. Vozmo`no e deka Lord Morlej gi odobri reformite poradi stravot, no ona, {to e dobieno poradi strav mo`e da se zadr`i onolku dolgo kolku {to trae stravot.