XIII. Што е вистинска цивилизација?

Од Wikibooks
Прејди на прегледникот Прејди на пребарувањето

^itatel: Vie gi razobli~ivte `eleznicata, advokatite i doktorite. Mo`am da pretpostavam deka }e ja otfrlite celata ma{inerija. Pa toga{ {to e civilizacijata? Urednik: Da se odgovori na ova pra{awe ne e te{ko. Veruvam deka civilizacijata koja {to Indija ja razvila ne e nadminata vo svetot. Nema ni{to ramno na semeto {to na{ite predci go posejaa. Rim zamina. Grcija ja slede{e istata sudbina, mo}ta na faraonite be{e skr{ena, Japonija se vesternizira, za Kina ni{to ne mo`e da se ka`e, no Indija s# u{te, na eden ili drug na~in, cvrsto stoi na temelite. Narodite na Evropa gi u~at svoite lekcii od spisite na lu|eto na Grcija ili Rim, koi pove}e ne postojat vo nivnata porane{na slava. Vo obidot da se pou~at od niv, evropjanite si voobrzuvaat deka }e gi izbegnat gre{kite na Grcija i Rim. Tolku e `alostna nivnata sostojba. Vo sredinata na sevo ova Indija ostanuva nepromenliva i vo toa e nejzinata slava. Postoi obvinuvawe protiv Indija, deka nejzinite lu|e se necivilizirani, neuki i flegmati~ni, taka da e nevozmo`no da bidat pottiknati da prifatat kakvi i da se promeni. Ova e navistina obvinuvawe protiv na{ite vrednosti. Ona, {to sme go isprobale i sme go na{le vistinsko na nakovalnata na iskustvoto, ne se osuduvame da go smenime. Mnogumina i imaat verba vo Indija i taa e mirna. Ova e nejzinata ubavina, taa e na{ata posledna nade`. Civilizacijata e onoj na~in na upravuvawe, koj im go poso~uva na lu|eto patot na dol`nosta. Izvr{uvaweto na dol`nosta i pridr`uvaweto kon moralot se konvertibilni poimi. Da se pridr`uva{ kon moralot e da se zadr`i gospodarstvoto nad umot i strastite. Pravej}i go toa, nie se spoznavame. Ekvivalentot na Guxarati za civilizacijata zna~i “dobro upravuvawe”. Ako ovaa definicija e to~na, toga{ Indija, kako {to mnogu pisateli poka`ale, nema {to da nau~i od nekoj drug, i vaka treba da bide. Zabele`avme deka umot e neumorna ptica, {to pove}e dobiva tolku pove}e posakuva i seu{te ostanuva nezadovolen. Kolku pove}e im ugoduvame na na{ite strasti, tolku pove}e se neskrotlivi. Zatoa, na{ite pretci, postavile granica za na{ite ugoduvawa. Tie uvidele deka sre}ata pred sè e sostojba na umot. ^ovekot ne sekoga{ e sre}en ako e bogat ili nesre}en ako e siroma{en. Bogatite ~esto se nesre}ni, a siroma{nite sre}ni. Milioni }e ostanat siroma{ni, nabquduvaj}i go seto ova na{ite predci, ne odvratile od luksuzite i zadovolstvata. Rabotevme so istiot plug, koj postoel pred iljadnici godini. Go zadr`avme istiot vid na kolibi, koj go imavme vo damne{nite vremiwa, na{eto lokalno obrzovanie ostana isto kako i porano. Nemavme sistem na konkurencija, koja go razjaduva `ivotot. Sekoj si go sledel svoeto zanimawe ili trgovija i naplatuval soodveten nadomest. Ne deka ne znaevme kako da izmislime ma{inerija, no na{ite pradedovci znaea deka, ako se naso~ime kon takvi raboti }e staneme robovi i }e ja izgubime na{ata moralna priroda. Zatoa tie po vnimatelno razgleduvawe re{ija deka nie treba da go pravime samo ona {to mo`eme da go napravime so na{ite race i noze. Tie uvidele deka na{ata vistinska sre}a i zdravje se sostojat vo soodvetna upotreba na na{ite race i noze. Tie ponatamu razmisluvale deka golemite grdovi se stapica i beskorisen tovar i deka lu|eto ne bi bile sre}ni vo niv, deka tamu bi imalo bandi od kradci, prostitutki i porok, koi vo niv bi cvetale, i deka siroma{nite lu|e bi bile ograbuvani od bogatite. Zatoa, tie bile zadovolni so mali sela. Tie uvidele deka kralevite i nivnite me~evi bile pod~ineti na me~ot na etikata, i zatoa, gi smetale vladetelite na zemjata za pod~ineti na ri{ite i fakirite. Nacija so vakvo ureduvawe e popodgotvena da gi u~i drugite, otkolku da u~i od drugite. Ovaa nacija imala sudovi, advokati i doktori, no tie bile vo dozvoleni granici. Site znaele deka ovie profesii ne se superiorni, zgora na toa, ovie vakili i veidi ne gi ograbuvale lu|eto, se smetalo deka tie zavisat od lu|eto, a ne deka se nivni gospodari. Pravdata bila relativno fer. Voobi~aeno pravilo bilo da se izbegnuvaat sudovite. Nemalo namamuva~i da gi privlekuvaat vo niv. Ova zlo bilo zabele`livo samo vo i okolu glavnite gradovi. Obi~nite lu|e `iveele nezavisno i si ja vr{ele svojata zemjodelska rabota. Tie u`ivale vistinska Samouprava. I onamu kade {to ovaa prokolnata moderna civilizacija ne dostignala, Indija ostanuva kakva {to bila porano. @itelite na toj del od Indija sosema soodvetno bi se smeele na va{ite novi soznanija. Angli~anite ne vladeat so niv, nitu pak vie nekoga{ bi vladeele so niv. Onie vo ~ie ime zboruvame nie ne gi poznavame, nitu pak tie ne znaat nas. Bi ve posovetuval vas i onie, kako vas, koi ja sakaat tatkovinata da odat vo vnatre{nosta, koja seu{te ne e zagadena od `eleznicata i da po`iveete tamu {est meseci, toga{ mo`ebi bi bile patrioti i bi zboruvale za Samouprava. Sega gledate {to smetam za vistinska civilizacija. Onie koi sakaat da gi smenat uslovite, koi gi opi{av se neprijateli na zemjata i gre{nici. ^itatel: Se bi bilo vo red dokolku Indija be{e to~no onakva kakva {to vie ja opi{avte, no Indija isto taka e zemja kade {to ima stotici detski vdovici, kade {to dve godi{ni bebiwa se ma`at, kade {to dvanaeset godi{ni devoj~iwa se majki i doma}inki, kade {to `enite praktikuvaat poliandrija, kade {to se zadr`alo praktikuvaweto na Nijoga, kade vo ime na religijata devoj~iwata se posvetuvaat na prostitucija i kade vo ime na religijata ovci i kozi se ubivaat. Dali i ova go smetate za simbol na civilizacijata koja ja opi{avte. Urednik: Vie pravite gre{ka. Nedostatocite koi vie gi prika`avte se navistina nedostatoci. Nikoj ne smeta deka se del od drevnata civilizacija. I pokraj nea tie ostnuvaat. Otsekoga{ se pravele obidi i }e se pravat za da gi otstranime. Mo`e da go iskoristime novorodeniot duh za da se pro~istime od ovie zla. No ona {to vi go opi{av kako emblemi na modernata civilizacija se prifateni kako takvi od nejzinite poklonici. Indiskata civilizacija kako {to vi ja opi{av, na ist na~in e opi{ana i od nejzinite privrzanici. Vo nieden del od svetot i vo niedna civilizacija, site lu|e ne postignale sovr{enstvo. Tendencijata na indiskata civilizacija e da go vozdigne moralnoto su{testvo, a na zapadnata da propagira nemoralnost. Vtorata e bezbo`na, a prvata se osniva na verbata vo Boga. Tolku polna so razbirawe i vera, dol`nost na sekoj qubitel na Indija da se prilepi kon indiskata civilizacija kako {to dete se prilepuva na maj~inite gradi.