IX. Состојбата во Индија (прод.): железница

Од Wikibooks
Прејди на прегледникот Прејди на пребарувањето

^itatel: Vie me li{ivte od utehata, {to ja imav vo odnos na mirot vo Indija. Urednik: Jas vi go dadov samo moeto mislewe za religijata, no koga }e vi gi ka`am moite gledi{ta za siroma{tijata na Indija, mo`ebi }e po~nam i da ne vi se dopa|am, bidej}i ona, koe vie i jas dotuka go smetavme korisno za Indija, pove}e ne sum siguren deka e takvo. ^itatel: [to bi mo`elo toa da bide? Urednik: @eleznicite, advokatite, i doktorite tolku ja osiroma{ija zemjata, taka {to, ako ne se razbudime navreme, nie }e bideme uni{teni. ^itatel: Sega navistina se pla{am deka nie voop{to ne bi mo`ele da se soglasime. Vie gi napa|ate instituciite koi gi smetavme za dobri. Urednik: Neophodno e da se praktikuva trpenie. Vistinskata priroda na zlata na civilizacijata }e gi razberete so pote{kotii. Doktorite ne ubeduvaat deka tuberkolozniot cvrsto se dr`i za `ivotot, duri i koga }e umre. Tuberkolozata ne predizvikuva vidliva bolka - taa duri predizvikuva privle~na boja na liceto na pacientot za da go pottikne veruvaweto deka s# vo red. Civilizacijata e takva bolest i nie treba da bideme mnogu vnimatelni. ^itatel: Vo red toga{. Da ve ~ujam za `eleznicite. Urednik: Mora da vi bide predo~eno deka da ne bea `eleznicite angli~anite ne bi mo`ele da imaat takva kontrola vrz Indija kakva {to imaat. @eleznicata isto taka ja {iri ~umata. Bez nea, narodot ne bi mo`el da se dvi`i od mesto do mesto. Tie ja {irat zarazata. Porano imavme prirodna segregacija. @eleznicata isto taka ja zgolemi za~estenosta na gladot, blagodarej}i im na sredstvata za patuvawe ja prodavaat svojata `etva i taa e ispratena do poskapite pazari. Lu|eto stanuvaat neodgovorni i taka pritisokot od gladta se zgolemuva. @eleznicite ja istaknuvaat zlata priroda na ~ovekot. Lo{ite lu|e gi ispolnuvaat svoite zli planovi so pogolema brzina. Svetite mesta na Indija stanaa nesveti. Porano be{e te{ko da se dojde do ovie mesta. Zatoa, samo vistinski posvetenite gi posetuvaa ovie mesta. Denes izmamnici gi posetuvaat so cel da go izvr{uvaat nivnoto izmamni{tvo. ^itatel: Ja prika`uvate samo ednata strana na ne{tata. Dobrite lu|e, isto kako i lo{ite, mo`e da gi posetuvaat ovie mesta. Zo{to da ne gi iskoristat mo`nostite na `eleznicata? Urednik: Dobroto patuva so brzina na pol`av - zatoa bi imalo mnogu malku zaedni~ko so `eleznicata. Onie koi sakaat da pravat dobro ne se sebi~ni, tie ne brzaat, tie znaat deka za da se oplodat lu|eto so dobro e potrebno dolgo vreme. No zloto ima krilja. Da se izgradi ku}a e potrebno vreme. Za nejzinoto uni{tuvawe potreben e mig. Taka `eleznicata mo`e da stane rasprostranuva~ na zloto. Mo`ebi e diskutabilno dali `eleznicata go {iri gladot, no e von sekakva diskusija deka taa go propagira zloto. ^itatel: Pa neka bide taka, site nedostatoci na `eleznicata se izbalansirani od faktot {to tokmu na nea se dol`i noviot duh na nacionalizam koj go gledame vo Indija. Urednik: Smetam deka ova e gr{ka. Angli~anite n# u~ea deka porano ne bevme edna nacija i deka }e bidat potrebni vekovi pred da staneme edna nacija. Toa e neosnovano. Nie bevme edna nacija pred tie da dojadat vo Indija. Edna misla ne inspirira{e. Imavme ist na~in na `ivot. Tokmu zatoa {to bevme edna nacija tie bea vo sostojba da formiraat edno kralstvo. Podocna tie ne podelija. ^itatel: Ova bara objasnuvawe. Urednik: Ne sakam da ka`am deka zatoa {to bevme edna nacija nemavme razliki, no potvrdeno e deka na{ite voda~i patuvaa ili pe{ ili so zapre`ni koli. Tie me|usebno gi u~ea nivnite jazici i nema{e rezerviranost pome|u niv. [to misli{ koja bi bila namerata na onie na{i dalekugledi predci koi gi formiraa Setunbatha (Rame{var) na jugot, Jaganat na istok i Hardvar na sever kako mesta za poklonenie? ]e priznaete deka ne bea budali. Tie znaea deka poklonenieto na Boga mo`e da bide izvr{eno isto tolku dobro i doma. Tie ne u~ea deka onie, ~ii {to srca bea v`areni so pravednost, gi imaat Ganxite vo nivnite domovi. Tie ja gledaa Indija kako nedeliva zemja sozdadena taka od prirodata. Pa ottamu tie sporea deka taa mora da bide edna nacija. Raspravaj}i za ova, tie formiraa sveti mesta vo razli~ni delovi na Indija i gi zagreaa lu|eto so idejata za nacionalnosta po na~in nepoznat za ostanatiot svet. Nie Indijcite sme edno kako {to ne mo`at ni dvajca Angli~ani sami. Samo vie i jas i nekoi drugi koi se smetame za civilizirani i nadmeni li~nosti si voobrazuvame deka sme mno`estvo od nacii. Duri po pojavata na `eleznicata nie zapo~navme da veruvame vo razlikite, i vie ja imate slobodata sega da ka`ete deka preku `eleznicata nie zapo~nuvame da gi bri{eme ovie razliki. Opiumskiot zavisnik mo`e da spori za prednosta na opiumskata zavisnost od faktot deka toj zapo~nal da go razbira zloto na zavisnosta od opium, otkako go upotrebuval. ]e ve zamolam dobro da razmislite za ona {to go ka`av za `eleznicite. ^itatel: So zadovolstvo }e go napravam toa, no edno pra{awe mi se nametnuva duri i sega. Vie mi ja opi{avte Indija od pred-muhamedanskiot perod, no nie sega imame muhamedanci, parsisi i hristijani. Kako tie mo`at da bidat edna nacija? Indusite i muhamedancite se stari neprijateli. Na{ite pogovorki toa go poka`uvaat. Muhamedancite se vrtat na zapad za poklonenie, nasproti hindusite koi se vrtat na istok. Tie gledaat na hindusite kako na idolopoklonici. Hindusite ja obo`uvaat kravata, a muhamedancite ja ubivaat. Hindusite veruvaat vo u~eweto za neubivawe, a muhamedancite ne. Taka {to nie se sre}avame so razliki na sekoj ~ekor. Kako Indija mo`e da bide edna nacija?