Herman Hese

Од Wikibooks
Прејди на прегледникот Прејди на пребарувањето

Херман Хесе (ger. Herman Hesse; 2 Juli 1877- 9 Avgust 1962) e germanski novelist, pisatel i poet. Nobelovata nagrada za knizevnost ja dobiva vo 1946. Pisuval lirski pesni, romani i noveli. Vo pocetokot bil romanticarski nastroen vo svoite prozni dela, i pod pritisok na psihoanalizata i orintalnite mudrosti. Vo negovite dela pred se dominiraat egzistencionalnite, duhovnite i misticnite temi vo koi preovladuvaat budistickata i hinduistickata filozofija. Negovi najpoznati dela se Stepskiot Volk (Der Steppenwolf) , Sidarta( Siddhartha), Igra so staklenite monistra(Das Glassperlenspiel).

Живот и Дело


Roden e vo Virtemberg 1877 godina. Vo 1922 godina emigriral vo Svajcarija, a vo 1923 postanal svajcarski drzavjanin.Kako antimilitarist se protivel za vreme na Prvata svetska vojna i ostro kritikuval. Svoite antimilitaristicki cuvstva gi iznesuva vo mnogu negovi knigi. Za vreme na vtorata svetska vojna bil pod zastita na eden germanski propagandist po ime Joseph Goebbels, i mozel slobodno svoite dela da gi prezentira pred javnosta. Megutoa Hese nabrzo de nasol na nacistickata crna lista, i bil primoran da ja napusti zamjata i da se skrie. Uspeal da pobegne i se sokril vo Svajcarija. Kako i mnogute negovi likovi, Hese vo svojot privaten zhivot imal mnogu problemi so zenite. Negoviot brak so Marija Bernouli so koja imal tri deca, zavrsil tragicno pri sto negovata zena mentalno se razbolela.Negoviot vtor brak so peackata Rut Venger kratko trael, a za toa vreme ziveele odvoeni eden od drug.Toa go dovelo do emotivna kriza, Hese se povlekol vo sebe i izbegnuval bilo kakvi socijalni kontakti, koi podrobno gi opisal vo negoviot najpoznat roman Stepskiot Volk.Konecno, negoviot tret brak so Ninon Dolbin Auslender trael do krajot na negoviot zivot. Svojata treta zena ja spomnal vo knigata Patuvanje Na Istok.

Vo svoite romani sekogas preovladuvaat prodlaboceni temi, koi go prisiluvaat citatelot da razmisluva dolgo vreme, se dodeka ne ja otkrie taa enigma, se dodeka ne prodre do nejzinata sustina, se dodeka ne se sporedi sebe si so glavniot protagonist vo deloto, se dodeka ne se spoznae sebe si i konecno ne ja svati porakata koja nesomneno e od golema polza.Negovi najpoznati dela se Sidarta, Demijan, Narcis I Zlatoust, Stepski volk,Gertruda,Igra so staklenite monistra, Knulp. Hese umrel vo son, na 9 Avgust 1962, na 85 godisna vozrast.