Предговор кон новото издание (Махадев Десаи)

Од Wikibooks
Прејди на прегледникот Прејди на пребарувањето

Pri izleguvaweto na novoto izdanie na Hind Svarax mo`ebi }e bide soodvetno da soop{tam deka slednoto go napi{av vo Harixan za specijalniot broj na Hind Svrax vo Arijanskite pati{ta. Iako Gandievite gledi{ta kako {to se ka`ani vo prvoto izdanie na Hind Svarax vo su{tina ostanaa neizmeneti, tie pominaa niz izvesna neophodna evolucija. Mojot natpis sodr`an podolu frla izvesno svetlo na ovaa evolucija. Dokaz deka ovaa izdanie be{e preraboteno od mnogubrojni prijateli na koi sum im beskrajno blagodaren. Vartha, 11-12' 38 - M.D

Va`no izdanie

Specijalniot broj na Hind Svrax za Arijanskite pati{ta e edinstveno po svojata zamisla i izvonredno uspe{no vo svojata izvedba. Toa go dol`i svoeto pojavuvawe na posveteniot trud na talentiranata sestra [rimati Sofija Vadija koja isprati kopii od Hind Svarax (Indiskata samouprava) do mnogubrojni prijateli vo stranstvo i gi pokani najzna~jnite od niv da gi izrazat svoite pogledi za knigata. Taa samata posveti specijalni statii za knigata i vo nea ja vide nade`ta za idnata Indija, no taa saka{e evropskite misliteli i pisateli da ka`at deka vo nea le`i potencijalot, da i pomogne duri i na Evropa, da izleze od sopstveniot haos, i zatoa taa go obmisli ovoj plan. Specijalniot broj sodr`i natpisi od prof. Sodi, G.D.H. Kol, K.Delisal Brns, Xon Midelton Muri, X.D.Beresford, Hju Foset, Klod Hauton, Xerald Hrt i Irin Radbon. Se razbira nekoi od niv se dobro poznati pacifisti i socijalisti. ^ovek se pra{uva kolkav bi bil brojot dokolku bi bile vklu~eni i natpisi od nepacifisti~ki i nesocijalisti~ki pisateli! Natpisite se taka podredeni da “sprotivstavenite kritiki i prigovori, koi se postavuvaat vo prethodnite natpisi, se odgovaraat vo nivnite posledovatelni natpisi”. No, postojat edna ili dve kritiki koi se napraveni od re~isi site pisateli, i korisno e tuka da bidat zemeni vo obzir. Postojat opredeleni ne{ta za koi e dobro vedna{ da bidat razjasneti. Taka prof. Sodi pri negovoto vra}awe od Indija zabele`uva, deka na prv pogled doktrinata vsadena vo knigata nema zna~itelen uspeh. Toa vo izvesna mera e to~no. Podednakvo to~na e zabele{kata na g-n G.D.H.Kol deka iako Gandi e “blisku do Svarax kolku {to ~ovek mo`e da bide vo ~isto li~en odnos”, toj nikoga{ ne go re{il za negovo li~no zadovolstvo, drugiot problem - onoj za iznao|awe uslovi za sorabotka, koja }e go premosti jazot pome|u lu|eto, pome|u dejstvuvaweto sam i pomagaweto na drugite da dejstvuvaat vo soodnos so nivnata svetlina, koja vklu~uva dejstvuvawe so niv i kako eden od niv - da se bide istovremeno svoj i nekoj drug, pri {to drugiot mo`e i mora da po~ituva i kritikuva i da se obide da ceni. Kako {to Xon Midlton Muri veli, “efikasnosta na nenasilieto brzo se tro{i koga e koristena samo kako tehnika na politi~ki pritisok”, - koga se izdignuva pra{aweto. ‘Dali nenasilstvoto fante de mieux e navistina nenasilstvo voop{to?’ No celiot proces e edna beskrajna evolucija. Rabotej}i za krajot, ~ovekot isto taka raboti za usovr{uvawe na sredstvata. Na~elata za nenasilstvo i qubov se iska`ani od Buda i Hristos pred mnogu vekovi. Tie se uspe{no primenuvani niz vekovite od odredeni lu|e za to~no definirani celi. Kako {to e poznato, i kako {to Xerald Hrt poso~i “dolgotrajniot interes na celiot svet za eksperimentot na g-n Gandi le`i vo faktot, deka toj se obide metodot da proraboti na masovno ili nacionalno nivo”. Pote{kotiite na taa primena se o~igledni, no Gandi veruva deka ne se nenadminlivi. Eksperimentot izgleda{e nevozmo`en vo Indija vo 1921 g. i treba{e da bide napu{ten, no toa {to toga{ be{e nevozmo`no stana vozmo`no vo 1930. Duri i sega se izdiga pra{aweto: ‘[to zna~i nenasilstvo?’ ]e bide potrebna dolga praktika za da se standardizira zna~eweto i sodr`inata na ovoj termin. Ottuka i zna~eweto e pro~istuvawe na sebesi i pove}e pro~istuvawe na sebesi. Ona {to zapadnite misliteli ~esto go zaboravaat e deka osnovniot uslov za nenasilstvo e qubovta i deka ~istata nesebi~na qubov e nevozmo`na bez za~uvana ~istost na umot i teloto. Napadite kon ma{inerijata i civilizacijata Ona {to e zaedni~ka crta na site ostanati pozitivni kritiki na knigata, spored misleweto na kriti~arite e Gandievata neopravdana osuda na ma{inerijata. “Vo itnosta na negovata vizija toj zaborava” veli Midlton Muri “deka predaloto, koe toj tolku go saka, e isto taka ma{ina i e isto taka neprirodno. Spored negovite na~ela toa treba da bide zabraneto.” “Ova” veli prof. Delisal Brns, “e bazi~na filozofska gre{ka. Toa pretpolaga deka treba da se smeta za moralno zol sekoj instrument, koj mo`e pogre{no da se upotrebi. No duri i predaloto e ma{ina i o~ilata na negoviot nos se obi~ni mehanizmi za ‘telesen’ vid. Plugot e ma{ina; i najranite mehanizmi za izvlekuvawe voda se samo podocne`ni relikvii na deseticite iljadi godini ~ove~ki trud da se podobri `ivotot na lu|eto. Sekoj mehanizam mo`e da bide zloupotreben, no ako ima moralno zlo, toa e vo ~ovekot koj go zloupotrebuva, a ne vo mehanizmot.” Moram da priznaam deka“ vo itnosta na negovata vizija” Gandi upotrebil prili~no grub jazik za ma{inerijata, koj dokolku samiot bi ja prerabotil knigata bi go izmenil. Zatoa {to sum siguren deka Gandi bi gi prifatil site izjavi koi gi citirav ovde i nikoga{ ne im gi pripi{uval na mehanizmite moralnite kvaliteti na lu|eto koi gi upotrebuvaat. Taka vo 1924 g. toj upotrebi jazik koj potsetuva na dvata pisatela koi {totuku gi citirav. ]e reproduciram dijalog odr`an vo Delhi. Odgovaraj}i na pra{aweto dali toj e protiv seta ma{inerija Gandi re~e: “Kako mo`am da bidam koga znam deka duri i ova telo e najsovr{ena ma{inerija? Predaloto e ma{ina; malata ~epkalka za zabi e ma{ina. No ona na koe se protivam e ludiloto po ma{inerijata, a ne samata ma{inerija. Luduvaweto e za ona {to tie go narekuvaat ma{inerija koja go za{teduva trudot. ^ovekot celi na ‘za{teduvawe na tudot’ dodeka iljadnici se bez rabota i se isfrleni na ulica da umrat od glad. Jas sakam da za{tedam vreme i rabota ne samo za del od ~ove{tvoto, tuku za site. Sakam koncentracijata na bogatstvoto, da ne bide vo racete na nekolkumina, tuku vo racete na site. Denes ma{inerijata im pomaga na nekolkumina da `iveat na grbot na milionite. Potikot za sevo ova ne e filantropijata za za{teduvawe na trudot, tuku al~nosta. I protiv vakvata postavenost na ne{tata jas se boram so seta moja sila... Vrvnata gri`a e ~ovekot. Ma{inata ne smee da gi atrofira ekstremitetite na ~ovekot. Kako primer }e napravam nekolku inteligentni isklu~oci. Zemete go slu~ajot so Singerovata ma{ina za {iewe. Toa e edna od nekolkute korisni ne{ta dosega izumeni i postoi privle~nost kon samiot ured. ” “No” zapra{a sogovornikot “no mora da postoi fabrika za izrabotka na ovie {iva~ki ma{ini i taa }e bide sostavena od ma{inerija pridvi`uvana od obi~ni motori.” “Da” re~e Gandi vo odgovor “no jas sum socijalist vo onaa mera za da ka`am deka takvite fabriki treba da bidat nacionalizirani, dr`avno kontrolirani... Za{teduvaweto na trudot na individuata treba da bide cel, a ne ~ove~kata al~nost kako motiv. Taka, na primer, jas }e go pozdravam denot koga ma{ina }e gi poprava iskrivenite predala. Ne deka kova~ite }e prestanat da pravat predala, tie }e prodol`at da gi proizveduvaat, no koga predaloto }e se rasipe sekoj preda~ bi imal ma{ina za da go popravi. Ottamu zamenete ja al~nosta so qubov i sè }e bide vo red.” “No” zapra{a sogovornikot “ako napravite isklu~ok so Singerovata ma{ina za {iewe i va{eto predalo, koga ovie izgovori bi zavr{ile?” “Samo koga tie mu pomagaat na poedinecot i ne ja zagrozuvaat negovata individualnost. Na ma{inata ne smee da $ se dozvoli da gi oskati ekstremitetite na ~ovekot.” “No, kako ideal, ne bi li ja otfrlile celata ma{inerija? Koga napravivte isklu~ok so ma{inata za {iewe, vie }e treba da napravite isklu~ok i za velosipedot, avtomobilot, itn.” “Ne, jas nema” re~e toj “zatoa {to tie ne ja zadovoluvaat koja bilo od primarnite potrebi na ~ovekot, bidej}i ne e osnovna potreba na ~ovekot da gi pominuva dale~inite so brzina na avtomobil. No, nasproti ova, iglata se poka`uva za su{tinsko ne{to vo `ivotot, osnovna potreba.” No toj dodade “Kako ideal jas bi ja otfrlil celata ma{inerija, duri jas bi se odrekol i od telo, koe ne e od pomo{ vo spasenieto, i bi baral apsolutno osloboduvawe na du{ata. Od ovaa gledna to~ka jas bi ja otfrlil celata ma{inerija, no ma{inerijata }e ostane, bidej}i kako i teloto, tie se neophodnost. Samoto telo, kako {to rekov, e vrven mehanizam, no ako toa e pre~ka za najvisokite dostigawa na du{ata, treba da bide otfrlen.” Jas ne smetam deka bilo koj od kriti~arite vo su{tina nema da se soglasi so ovaa pozicija. Ma{inata, kako i teloto, e korisna ako i samo vo mera so koja se pomaga raste`ot na du{ata. Sli~no za Zapadnata civilizacija g-n G.D.H. Kol se sprotistavuva na gledi{teto deka “Zapadnata civilizacija e beskrupulozna neophodnost na neprijatelstvoto so ~ove~ka du{a.”: “Jas velam deka u`asite vo [panija i Abisinija, postojaniot strav koj visi nad nas, nema{tijata srede potencijalno izobilie, se nedostatoci, te{ki nedostatoci na na{ata Zapadna civilizacija, no ne se nejzinata su{tina... Jas ne velam deka nie treba da ja popravime ovaa na{a civilizacija, no isto taka ne veruvam deka taa e nepopravliva. Jas ne veruvam deka taa po~iva vrz zaedni~ko odrekuvawe od ona {to e neophodnost na ~ove~kata du{a. ”U{te pove}e {to i defektite koi Gandi gi poso~i ne bea su{tinski nedostatoci, tuku bea nedostatoci na tendenciite, i gandieviot prigovor vo knigata be{e so cel da se sprotistavat tendenciite na Indiskata civilizacija so tie na Zapadnata. Gandi }e se soglase{e so G.D.H. Kol deka Zapadnata civilizacija ne e nepopravliva, i deka Zapdot }e ima potreba od Samouprava vo zapaden stil i isto taka sostavena od “voda~i koi se gospodari na sebesi, kakov {to e Gandi, no gospodari spored na{iot zapaden stil, koj ne e negov ili na Indija.” Ograni~uvawe na doktrinata G.D.H. Kol go postavuva sledniov te`ok problem: “Dali e toa taka i koga germanskite i italijanskite piloti go masakriraat {panskiot narod, koga japonskite piloti vr{at kole` vrz iljadnici i iljadnici vo kineskite gradovi, dodeka germanskite vojski mar{iraa vo Avstrija i se zakanuvaat da mar{iraat vo ^ehoslova~ka, i koga Abisinija be{e krvavo bombardirana za vreme na odbranata? Do pred dve godini ili ne{to porano, se smetav za protivnik na vojnata i go isklu~uvav nasilstvoto pod bilo koi okolnosti. No denes, mrazej}i vojna, bi rizikuval vojna da go zapram ovoj horor.” Kolku e ostra borbata vo samiot nego se zabele`uva od re~enicite koi sledat podolu: “Bi rizikuval vojna, no duri i sega, vtorata polovina od mene se povlekuva vxa{ena od pomislata za ubistvo na ~ovek. Li~no jas porado bi umrel, otkolku da ubijam. No ne e li pove}e moja dol`nost da se obidam da ubijam, otkolku da umram? Gandi mo`ebi bi odgovoril deka so takva dilema ne bi se soo~il ~ovek, {to go dostignal svojot li~en Svarax. Jas ne tvrdam deka go dostignav mojot; no ne sum ubeden deka bi se soo~il so taa dilema, ovde i sega vo Zapadna Evropa, pomalku voznemiruva~ki i dokolku go postignev.” Situacii kako onie koi gi spomena g-n Kol ja stavaat na test verata, no Gandi go dava pove}e od edna{ odgovorot, iako toj sosema ne go dostignal svojot Svarax od ednostavna pri~ina, {to za nego Svarax e necelosen s# dodeka negovite srodni du{i se li{eni od nego. No toj `ivee vo vera, i verata za nenasilstvo ne se pomatuva pri spomenuvaweto na italjanskite ili japonskite varvarstva. Zatoa {to nasilstvoto ra|a nasilstvo i edna{ {tom igrata e zapo~nata, ne postoi granica za da bide sopreno. Filip Manford vo svojata kniga Protivnik na vojnata mu odgovara na kineski prijatel, koj bara akcija vo korist na Kina: “Va{iot neprijatel e japonskata vlada, a ne japonskite selani i vojnici - nesre}ni i neobrazuvani lu|e, koi ne znaat zo{to se povikani da se borat. I pokraj toa, dokolku upotrebite obi~ni voeni metodi za odbrana na va{ata zemja, ovie nevini lu|e koi ne se va{ite vistinski neprijateli, vie }e mora da gi ubiete.Samo dokolku Kina se obide da gi primeni nenasilnite taktiki koristeni od Gandi vo Indija, taktiki koi se poblisku do u~eweto na golemite religiozni voda~i }e bide pouspe{na, otkolku koga bi gi kopirala voenite metodi na Evropa.. Se razbira, lekcija za ~ove~kiot rod, e deka kinezite, najpacifisti~kiot narod na svetot, se za~uvale sebesi i svojata civilizacija podolg period vo istorijata otkolku bilo koj drug od voinstvenite rasi. Ve molam, nemojte da mislite deka nie ne im oddavame po~it na hrabrite kinezi, koi se borat za odbranata na svojata zemja. Ja po~ituvame nivnata `rtva i prifa}ame deka imaat poinakvi na~ela od nas. Sepak, nie veruvame deka ubivaweto e zlo vo bilo koi okolnosti i od nego ni{to dobro ne mo`e da proizleze. Pacificizmot nema da ve po{tedi od celoto stradawe, no na dolgoro~en plan veruvam, deka e poefektivno oru`je protiv bo`emnite osvojuva~i otkolku site va{i voinstveni sili; {to e najva`no }e gi odr`i `ivi idealite na va{ata rasa.” G-|ica Iren Ratbon postavuva sli~no pra{awe: “Kakvo ~ove~ko su{testvo na ovaa zemja, normalno ili nalik na svetec, mo`e da go izdr`i stradaweto na malite mom~iwa i devoj~iwa, i kako poklonuvaj}i mu se na tiranot i odrekuva}i se od svojata sovest mo`e da gi spasi? Ova pra{awe Gandi ne go odgovara. Toj duri i ne go postavuva... Hristos e pojasen.. Eve gi negovite zborovi: ‘Na onoj, koj }e im na{teti na male~kite koi veruvat vo mene }e bide podobro da mu se vrze kamen okolu vratot i da bide udaven vo moreto.’ Hrisos ni e od pogolema pomo{, otkolku Gandi.” Ne mislam deka Hristovite zborovi izrazuvaat ne{to pove}e otkolku od negoviot gnev, a predlo`enoto dejstvie ne e kazna koja treba da mu bide nalo`ena od nekoj drug na vinovnikot, tuku toj treba samiot da ja izvr{i vrz sebe. I dali g-|ica Iren Ratbon mo`e da bide sigurna, deka primenuvaj}i go ona {to spored nea e Hristov metod bi spasilo dete? Taa gre{i koga misli deka Gandi ne go postavil pra{aweto. Toj go postavil i odgovoril kategori~no, kako {to be{e postaveno i odgovoreno na delo od onie besmrtni muslimanski ma~enici pred 1300 godini, koi go podnesoa stradaweto `enite i decata da umrat od glad i `ed, otkolku da mu se poklonat na tiranot i da se odre~at od svojata sovest. Zatoa {to poklonuvaj}i mu se na tiranot i odrekuvaj}i se od svojata sovest, go ohrabruvate tiranot da izvr{uva pogolemi u`asi. No duri i g-|ica Iren Ratbon ja narekuva Hind Svarax “isklu~itelno mo}na kniga” i preku nejzinite doblesti taa se na{la “sebesi pottiknata od taa ogromna iskrenost da ja bara svojata iskrenost. Bi gi zamolila lu|eto da ja pro~itaat. ” Urednicite na Arijanskite pati{ta napravija ogromna usluga na kauzata za mir i nenasilstvo so izdavaweto na nivniot specijalen broj na Hind Svarax.