Објаснување

Од Wikibooks
Прејди на прегледникот Прејди на пребарувањето

Objasnuvawe

Se rabira deka e golema sre}a {to ovaa moja kni{ka dobiva tolku mnogu vnimanie. Orginalot e na guxarati. Ima promenliva kariera. Prvo be{e izdadena vo kolumnite na Indisko gledi{te od Ju`na Afrika. Be{e napi{ana vo 1908 g. za vreme na mojot povraten pat od London za Ju`na Afrika kako odgovor na indiskata {kola na nasilstvo i nejziniot prototip vo Ju`na Afrika. Stapiv vo kontakt so sekoj poznat indiski anarhist vo London. Nivnata hrabrost me impresionira{e, no pouvstvuvav deka nivnata posvetenost e pogre{no naso~ena. Po~uvstvuvav deka nasilstvoto ne e lek za indiskata bolka, i deka nejzinata civilizacija bara{e upotreba na poinakvo i posovr{eno oru`je za samoza{tita. Satijagrahata od Ju`na Afrika be{e seu{te mladen~e edvaj dve godini staro. No se razvi dovolno za da mi dozvoli da pi{uvam za nego so izvesen stepen na samouverenost. Ona {to go napi{av be{e tolku mnogu ceneto {to be{e izdadeno kako kni{ka. Privle~e izvesno vnimanie vo Indija. Vladata na Bombaj go zabrani negovoto cirkulirawe. Na toa odgovoriv so izdavawe na negov prevod. Smetav deka be{e moj dolg kon moite angliski prijateli, tie da ja znaat nejzinata sodr`ina. Sored moeto mislewe toa e kniga koja mo`e da bide dadena i na dete. Ja propoveda vistinata za qubovta, namesto onaa za omrazata. Go zamenuva nasilstvoto so samo`rtvata. Ja vdlabnuva du{evnata sila namesto grubata sila. Pomina niz nekolku izdanija i bi ja prepora~al na onie koi bi sakale da ja pro~itaat. Ne povlekuvam ni{to od nea osven eden zbor, i toa vo odbrana na edna prijatelka. Kni{kata e silna osuda na ‘modernata civilizacija’ Napi{na e 1908 g. Moeto ubeduvawe denes e podlaboko od koga i da e. ^uvstvuvam deka dokolku Indija ja otfrli ‘modernata civilizacija’ mo`e da ima pove}e pridobivki.

No }e go predupredam ~itatelot da ne misli deka jas denes se stremam kon dostignuvawe na tamu opi{aniot Svarax. Znam deka Indija ne e zrela za nego. Toa mo`e da izgleda drsko. No takvo e moeto ubeduvawe. Jas samiot rabotam na sebevladeeweto opi{ano tamu. No denes mojata zaedni~ka aktivnost e bez somne` posvetena na ostvaruvaweto na Parlamentaren Svarax, vo soodvetstvie so `elbite na lu|eto na Indija. Jas ne se stremam kon uni{tuvawe na `eleznici i bolnici, iako sigurno bi go smetal za dobrodojdeno nivnoto prirodno uni{tuvawe. Nitu `eleznicite ne se test za visoka i ~ista civilizacija. Vo najdobar slu~aj tie se neophodno zlo. Nitu edna od niv ne dodava nitu in~ za morlniot ugled na nacijata. Nitu pak se stremam kon trajno uni{tuvawe na zakonodavnite sudovi, iako go smetam za ‘dlaboko posakuvano sovr{enstvo’. U{te pomalku se obiduvam da ja uni{tam celata ma{inerija i fabrikite. Toa bara povisoka ednostavnost i otka`uvawe otkolku {to lu|eto se podgotveni denes da dadat.

Edinstven del od programata {to se izvr{uva denes e onoj za nenasilstvoto. No `alam {to moram da priznaam deka, duri ni toj ne se izvr{uva vo duhot na knigata. Dokolku se izvr{uva{e Indija }e vospostave{e Svarax za eden den. Dokolku Indija ja prisvoe{e doktrinata za qubov kako aktiven del od nejzinata religija i ja vovede{e vo nejzinata politika Svarax }e be{e donesen vrz Indija od rajot. No bolno sum svesen deka toj nastan e seu{te mnogu daleku. Gi predlagam ovie komentari zatoa {to zabele`uvam deka mnogu se citira od knigata za da se frli somne` vrz ova dvi`ewe. Sum videl duri i natpisi, koi naveduvaat deka jas igram dlaboka igra, deka go koristam momentalniot nemir za da go nametnam mojot zanes vrz Indija, i deka na smetka na Indija pravam religiozni eksperimeti. Mo`am samo da odgovoram deka Satijagraha e napraven od po`ilav materijal. Nema nikakva rezerviranost i ni{to tajno vo nego. Del od celata teorija za `ivotot opi{ana vo Hind Svarax nesomneno e izvr{ena vo praksa. Ne postoi nikakva opasnost od negovoto celosno primenuvawe. No ne e vo red da se pla{at lu|e so izvlekuvawe na delovi od moeto pi{uvawe, koi se neva`ni za problemot na zemjata.

Mlada Indija, januari 1921 g.

                                                     M.K. Gandi